Celína ali kontinènt (latinsko continere - dr?ati skupaj) je velika nepretrgana povr?ina kopnega na planetu Zemlja. ?e k celinam pri?tejemo ?e podmorske kontinentalne police (?elfe), te sestavljajo okoli 35 % Zemeljske skorje. Celinske police pripadajo celinski skorji, ?eprav le?ijo pod morjem.
Sedem celinskih plo?? tvori skupaj z oceanskimi plo??ami Zemeljsko skorjo. Povpre?na sestava kamnin, ki gradijo celine, pribli?no ustreza sestavi granita. Gostota kamnin celin je manj?a od gostote kamnin oceanskih plo??, ki so grajene predvsem iz bazalta.
Ni enotnega dogovora o tem kaj dolo?a celino. Zaradi tega imajo razli?ne kulture in znanosti razli?ne sezname celin. V splo?nem mora biti celina povr?insko velika, mora vsebovati nepreplavljeno kopno in imeti zna?ilne geolo?ke meje. Medtem ko nekateri trdijo, da obstaja ?tiri ali pet celin, se obi?ajno ?teje, da jih je ?est ali sedem.
Najve?je nesoglasje je pri Evropi in Aziji. Ali sta lo?eni celini, ali pa sestavljata eno celino, z imenom Evrazija? Podobno je pri Severni in Ju?ni Ameriki. Ali sta to lo?eni celini ali enako predstavljata eno celino Amerik? Nekaj geografov je tudi predlagalo, da bi zdru?ili Evropo, Azijo in Afriko v celino z imenom Evrafrazija (glej Afrika-Evrazija).
Model sedmih celin u?ijo v nekaterih predelih Zahodne Evrope in Severne Amerike. Model ?estih celin (s skupno celino Evrazijo) tudi u?ijo v Severni Ameriki in je glavni model v znanstvenem smislu. Model ?estih celin (s skupno celino Amerik) po navadi u?ijo v Evropi in Ju?ni Ameriki. Model petih celin obravnavajo najve? v Zdru?enem kraljestvu. Model ?petih celin? (kot jih prikazuje zastava petih obro?ev olimpijskih iger) obravnava celine kot stalno naseljene, kjer je Antarktika le za?asno naseljena, in Ameriki kot eno celino.
Celine v?asih pojmovno zdru?ijo v ?superceline? ali jih razdelijo na ?podceline?. Ti pojmi so ?e manj natan?no dolo?eni kot ?celine? same.
Otoki po navadi ?pripadajo? najbli?je le?e?i celini. Zaradi tega Britansko oto?je ?tejemo kot del Evrope. V?asih se uporablja pojem Avstralazije ali ?Oceanije? za Avstralijo in Pacifi?ko oto?je. Oba pojma sta sicer natan?neje opredeljena.
?eprav se celine premikajo, so bile v geolo?ki zgodovini dokaj ?vrste in so jih le ob?asno zalivala plitva morja.
Definicije
urediPo dogovoru so celine ?velike, neprekinjene kopenske mase, ki so lo?ene z vodnimi povr?inami?.[1] V sodobnih geografskih shemah, kjer je priznanih pet ali ve? celin, sta vsaj dve celini fizi?no povezane s kopnim. Merilo za ?velikost? lahko vodi do razli?nih klasifikacij: Grenlandija s povr?ino 2.166.086 km2 za najve?ji otok na svetu, Po drugi strani pa se Avstralija s 7.617.930 km2 smatra za najmanj?o celino.
Vse ve?je Zemljine kopenske mase mejijo na en sam, povezan Svetovni ocean, ki je razdeljen na ve? glavnih delov, kar je dolo?eno s polo?ajem celin in razli?nimi geografskimi merili.[2][3]
Obseg
urediNajstro?ji pomen besede celina se nana?a na neprekinjeno[4] kopensko maso, ki jo omejujejo obale in kopenske meje. V tem smislu se izraz celinska Evropa uporablja za opis kopenskega dela Evrope in izklju?uje otoke, kot so Velika Britanija, Islandija, Irska in Malta, medtem ko se lahko izraz celinska Avstralija nana?a na kopenski del Avstralije, brez Nove Gvineje, Tasmanije in drugih bli?njih otokov. Podobno se izraz celinske Zdru?ene dr?ave nana?ajo na ?49 zveznih dr?av (vklju?no z Aljasko, vendar brez Havajev) in okro?je Columbia, ki se nahajajo na celini Severne Amerike.?[5]
Z vidika geologije ali fizi?ne geografije celina ni omejena le na neprekinjeno suho kopno, ampak vklju?uje tudi plitva podvodna obmo?ja (kontinentalni polica).[6] Otoki, ki se nahajajo na polici (kontinentalni otoki), so tudi del celine, saj so geolo?ko in strukturno povezani s celino.[7]
Z vidika geologije je rob celinskega pasu pravi rob celine, saj se obalne ?rte spreminjajo z nihajo?o gladino morja.[8] V tem smislu sta otoka Velika Britanija in Irska del Evrope, medtem ko Avstralija in otok Nova Gvineja skupaj tvorita celino.
Koncept celine ni omejen le na geolo?ke vidike, ampak vklju?uje tudi kulturne in zgodovinske vidike. Celina lahko oceanske otoke, ki niso nujno na celinskem pasu, in druge celinske fragmente. Na ta na?in se Islandija ?teje za del Evrope, Madagaskar pa za del Afrike. V skrajnih primerih nekateri geografi zdru?ujejo razli?ne kopenske mase in otoke v eno geografsko enoto. Oceanija vklju?uje avstralsko celinsko kopno in druge otoke v Tihem oceanu, ?eprav se obi?ajno ne ?teje za celino, ampak za regijo. V skladu s tem konceptom je celotna kopenska povr?ina Zemlje razdeljena na celine, regije ali kvazi-celine.[9], odvisno od kulturnih, zgodovinskih in geografskih vidikov.
Lo?enost
urediPo strogem merilu bi morala biti vsaka celina popolnoma lo?ena kopenska masa. Vendar je to merilo pogosto ohlapno zaradi zgodovinskih in prakti?nih razlogov. Med sedmimi najbolj priznanimi celinami sta samo Antarktika in Avstralija popolnoma lo?eni od drugih celin z oceanom. Nekatere celine niso povsem lo?ene kopenske mase, temve? so ?bolj ali manj lo?ene kopenske mase?.[1] To pomeni, da med njimi obstajajo kopenske povezave. Afriko in Azijo povezuje Sue?ka o?ina, Severno Ameriko in Ju?no Ameriko pa Panamska o?ina. Kopenske mase Afrike in Azije ter Severne in Ju?ne Amerike niso popolnoma lo?ene z vodo, saj Sue?ki in Panamski prekop nista naravna, ampak umetno ustvarjena in sta relativno ozka in plitva. Obe o?ini sta zelo ozki v primerjavi z velikostjo celin, ki jih zdru?ujeta.
Severna in Ju?na Amerika sta v modelu sedmih celin obravnavani kot lo?eni celini. Lahko pa jih obravnavamo tudi kot eno samo celino, imenovano Amerika. To stali??e je bilo obi?ajno v Zdru?enih dr?avah pred drugo svetovno vojno in ?e vedno prevladuje v nekaterih azijskih, ki priznavajo ?est celin.[10] Stali??e, da sta Severna in Ju?na Amerika ena sama celina, ostaja pogosto v ve? evropskih dr?avah (Francija, Gr?ija, Mad?arska, Italija, Malta, Portugalska, ?panija) in v latinskoameri?kih dr?avah.
Merilo, da bi morala biti vsaka celina lo?ena kopenska masa, je zanemarjeno, ?e se Evrazija (ki je neprekinjena kopenska masa) razdeli na Azijo in Evropo. Z vidika fizi?ne geografije sta Evropa in Indijska podcelina velika polotoka ve?je evrazijske kopenske mase. Vendar pa se Evropa obravnava kot celina zaradi svoje velike povr?ine 10.180.000 km2, medtem ko se Indijska podcelina z manj kot polovico te povr?ine ?teje za podcelino. Nekateri geologi in geografi menijo, da je Evrazija ena sama celina, kar vodi do pogleda, da je na svetu ?est celin. Nekateri menijo, da je lo?itev Evrazije na Azijo in Evropo posledica evropocentrizma: ?Kitajska in Indija sta po fizi?ni, kulturni in zgodovinski raznolikosti primerljivi z vso Evropo, ne le z eno evropsko dr?avo. [...].? Vendar se zaradi zgodovinskih in kulturnih razlogov pogledi na Evropo kot lo?eno celino. V skoraj vseh geografskih klasifikacijah se Evropa ?teje za lo?eno celino.
?e strogo upo?tevamo definicijo celin kot lo?ene kopenske mase, ki vklju?ujejo vse neprekinjeno kopno, potem Afrika, Azija in Evropa niso lo?ene celine. V tem primeru bi se Afrika, Azija in Evropa zdru?ile v eno samo celino, imenovano Afro-Evrazija,[11] saj so vse del neprekinjenega kopenskega masiva. ?e zdru?imo Severno in Ju?no Ameriko v eno celino, bi tak model obsegal ?tiri celine: Afro-Evrazija, Amerika, Antarktika in Avstralija.
Ko je bila gladina morja med pleistocenskimi ledenimi dobami ni?ja, so bili ve?ji deli celinskega pasu izpostavljeni kot suho zemlji??e, kar je oblikovalo kopenske mostove med Tasmanijo in avstralsko celino.[12] V tistem ?asu sta Avstralija in Nova Gvineja tvorili eno samo celino, znano kot Sahul. Podobno je Beringov kopenski most zdru?il Afro-Evrazijo in Ameriko. Drugi otoki, kot je Velika Britanija, so bili med ni?jo gladino morja, povezani s kopnim. V tistem ?asu so bile vse kopenske mase na svetu zdru?ene v tri glavne kopenske mase: Afrika-Evrazija-Amerika, Antarktika in Avstralija-Nova Gvineja (Sahul).
?tevilo celin
urediObstaja ve? na?inov za razlikovanje celin:
| Modeli | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||
| 4 celine[13] | ||||||||
| 5 celin [14][15][16] |
||||||||
| 6 celin[17] | ||||||||
| 6 celin [14][18] |
||||||||
| 7 celin [19][18][20][21][22][23] |
||||||||
- Sedem celin: Afrika, Antarktika, Azija, Avstralija (Oceanija), Evropa, Severna Amerika in Ju?na Amerika.
- ?est celin: Afrika, Antarktika, Avstralija (Oceanija), Evrazija, Severna Amerika in Ju?na Amerika.
- ?est celin: Afrika, Ameriki, Antarktika, Azija, Avstralia (Oceanija) in Evropa.
- Pet celin: Afrika, Ameriki, Avstralija (Oceanija), Antarktika, Evrazija.
- ?tiri celine: Ameriki, Avstralija (Oceanija), Antarktika, Evrafrazija.
Osma celina
urediNekateri geografi in znanstveniki so predlagali obstoj osme celine Zelandija (potopljna celina)-[24]
Povr?ina in prebivalstvo
urediNaslednja tabela prikazuje sedem celin po modelu, ki ga uporablja Encyclop?dia Britannica. Poleg obi?ajnih celin vklju?uje tudi Avstralazijo z Melanezijo, Mikronezijo in Polinezijo kot del Oceanije. tabela vsebuje tudi podatke o ?tevilu prebivalcev celin za leto 2021. Ti podatki temeljijo na ocenah Statisti?nega oddelka Zdru?enih narodov in upo?tevajo posebne geografske razmejitve. Na primer, celoten Egipt (vklju?no s Sue?kim prekopom in Sinajskim polotokom) se ?teje za del Afrike, celotno Armenijo, Azerbajd?an, Ciper, Gruzijo, Indonezijo, Kazahstan in Tur?ijo (vklju?no z Vzhodno Trakijo) za dele Azije, celotno Rusijo (vklju?no s Sibirijo) za del Evrope, celotno Panamo in Zdru?ene dr?ave (vklju?no s Havaji) za dele Severne Amerike in celoten ?ile (vklju?no z Velikono?nim otokom) za del Ju?ne Amerike.
| Kontinent | Obmo?je kopnega | Prebivalstvo | ||
|---|---|---|---|---|
| km2 | % svetovne povr?ine |
2021 (ocena) |
% svetovnega prebivalstva | |
| Zemlja | 149.733.926 km2 | 100,0 | 7.909.295.151 | 100,0 % |
| Azija | 44.614.000 km2 | 29,8 | 4.694.576.167 | 59,4 % |
| Afrika | 30.365.000 km2 | 20,3 | 1.393.676.444 | 17,6 % |
| Severna Amerika | 24.230.000 km2 | 16,2 | 595.783.465 | 7,5 % |
| ju?na Amerika | 17.814.000 km2 | 11,9 | 434.254.119 | 5,5 % |
| Antarktika | 14.200.000 km2 | 9,5 | 0 | 0 % |
| Evropa | 10.000.000 km2 | 6,7 | 745.173.774 | 9,4 % |
| Oceanija[α] | 8.510.926 km2 | 5,7 | 44.491.724 | 0,6 % |
- ↑ Obi?ajno se ne ?teje za celino v angle?ko govore?em svetu. Njegova povr?ina ne vklju?uje Zahodne Nove Gvineje in oto?ja Aru.
Glej tudi
urediSklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 Lewis & Wigen, The Myth of Continents (1997).
- ↑ ?Ocean?. answers.com. 2006. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 3. marca 2007. Pridobljeno 20. februarja 2007.
- ↑ "Distribution of land and water on the planet Arhivirano 31 May 2008 na Wayback Machine.." UN Atlas of the Oceans Arhivirano 15 September 2008 na Wayback Machine. (2004). Retrieved 20 February 2007.
- ↑ "continent n. 5. a." (1989) Oxford English Dictionary, 2nd edition. Oxford University Press; "continent1 n." (2006) The Concise Oxford English Dictionary, 11th edition revised. (Ed.) Catherine Soanes and Angus Stevenson. Oxford University Press; "continent1 n." (2005) The New Oxford American Dictionary, 2nd edition. (Ed.) Erin McKean. Oxford University Press; "continent [2, n] 4 a" (1996) Webster's Third New International Dictionary, Unabridged. ProQuest Information and Learning; "continent" (2007) Encyclop?dia Britannica. Retrieved 14 January 2007, from Encyclop?dia Britannica Online.
- ↑ ?What constitutes the United States, what are the official definitions??. United States Geological Survey. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 16. novembra 2017. Pridobljeno 21. novembra 2022.
- ↑ "continent [2, n] 6" (1996) Webster's Third New International Dictionary, Unabridged. ProQuest Information and Learning. "a large segment of the earth's outer shell including a terrestrial continent and the adjacent continental shelf"
- ↑ Monkhouse, F. J.; Small, John (1978). A Dictionary of the Natural Environment. London: Edward Arnold. str. 67–68.
structurally it includes shallowly submerged adjacent areas (continental shelf) and neighboring islands
- ↑ Ollier, Cliff D. (1996). Planet Earth. In Ian Douglas (Ed.), Companion Encyclopedia of Geography: The Environment and Humankind. London: Routledge, p. 30. "Ocean waters extend onto continental rocks at continental shelves, and the true edges of the continents are the steeper continental slopes. The actual shorelines are rather accidental, depending on the height of sea level on the sloping shelves."
- ↑ Lewis & Wigen, The Myth of Continents (1997), str. 40: "The joining of Australia with various Pacific islands to form the quasi continent of Oceania ... "
- ↑ Lewis & Wigen, The Myth of Continents (1997), Chapter 1: "While it might seem surprising to find North and South America still joined into a single continent in a book published in the United States in 1937, such a notion remained fairly common until World War II. [...] By the 1950s, however, virtually all American geographers had come to insist that the visually distinct landmasses of North and South America deserved separate designations."
- ↑ McColl, R.W., ur. (2005). ?continents?. Encyclopedia of World Geography. Zv. 1. Facts on File, Inc. str. 215. ISBN 978-0-8160-7229-3. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 21. februarja 2023. Pridobljeno 26. junija 2012.
And since Africa and Asia are connected at the Suez Peninsula, Europe, Africa, and Asia are sometimes combined as Afro-Eurasia or Eurafrasia. The International Olympic Committee's official flag, containing [...] the single continent of America (North and South America being connected as the Isthmus of Panama).
- ↑ Chopping, Richard; Blewett, Richard; Kennett, Brian (2018). The Australian Continent (v angle??ini). Canberra: Australian National University Press. str. 4. doi:10.22459/ac.08.2018. ISBN 978-1-76046-247-5. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 14. februarja 2022. Pridobljeno 8. decembra 2020.
- ↑ R. W. McColl, ur. (2005). 'continents' - Encyclopedia of World Geography, Volume 1. Golson Books Ltd. str. 215. ISBN 9780816072293. Pridobljeno 26. junija 2012.
Ker sta Afrika in Azija povezani pri Sue?kem polotoku, so Evropa, Afrika in Azija v?asih ume??ene skupaj kot Afrika-Evrazija ali Evrafrazija.
- ↑ 14,0 14,1 "Continent Arhivirano 2025-08-06 na Wayback Machine.". The Columbia Encyclopedia Arhivirano 2025-08-06 na Wayback Machine.. 2001. New York: Columbia University Press - Bartleby.
- ↑ Océano Uno, Diccionario Enciclopédico y Atlas Mundial, "Continente", page 392, 1730. ISBN 84-494-0188-7
- ↑ Los Cinco Continentes (The Five Continents), Planeta-De Agostini Editions, 1997. ISBN 84-395-6054-0
- ↑ [1] Older/previous official Greek Paedagogical Institute 6th grade Geography textbook (at the Wayback Machine), 5+1 continents combined-America model; Pankosmios Enyklopaidikos Atlas, CIL Hellas Publications, ISBN 84-407-0470-4, page 30, 5+1 combined-America continents model; Neos Eikonographemenos Geographikos Atlas, Siola-Alexiou, 6 continents combined-America model; Lexico tes Hellenikes Glossas, Papyros Publications, ISBN 978-960-6715-47-1, lemma continent (epeiros), 5 continents model; Lexico Triantaphyllide online dictionary , Greek Language Center (Kentro Hellenikes Glossas), lemma continent (epeiros), 6 continents combined-America model; Lexico tes Neas Hellenikes Glossas, G.Babiniotes, Kentro Lexikologias (Legicology Center) LTD Publications , ISBN 960-86190-1-7, lemma continent (epeiros), 6 continents combined-America model.
- ↑ 18,0 18,1 "Continent". Encyclop?dia Britannica. 2006. Chicago: Encyclop?dia Britannica, Inc.
- ↑ World, National Geographic - Xpeditions Atlas. 2006. Washington, DC: National Geographic Society.
- ↑ The World - Continents Arhivirano 2025-08-06 na Wayback Machine., Atlas of Canada
- ↑ The New Oxford Dictionary of English. 2001. New York: Oxford University Press.
- ↑ "Continent Arhivirano 2025-08-06 na Wayback Machine.". MSN Encarta Online Encyclopedia 2006.. 2025-08-06.
- ↑ "Continent". McArthur, Tom, ed. 1992. The Oxford Companion to the English Language. New York: Oxford University Press; p. 260.
- ↑ Gorvett, Zaria (29. september 2023). ?New maps of Earth's lost continent?. BBC Home. Pridobljeno 7. julija 2024.
- ↑ ?Asia?. Encyclop?dia Britannica. 2023. Arhivirano iz spleti??a dne 18. novembra 2008. Pridobljeno 1. decembra 2023.
- ↑ ?Africa?. Encyclop?dia Britannica. 2023. Arhivirano iz spleti??a dne 25. januarja 2021. Pridobljeno 1. decembra 2023.
- ↑ ?North America?. Encyclop?dia Britannica. 2023. Arhivirano iz spleti??a dne 3. maja 2015. Pridobljeno 1. decembra 2023.
- ↑ ?South America?. Encyclop?dia Britannica. 2023. Arhivirano iz spleti??a dne 7. maja 2020. Pridobljeno 1. decembra 2023.
- ↑ ?Antarctica?. Encyclop?dia Britannica. 2023. Arhivirano iz spleti??a dne 19. junija 2015. Pridobljeno 1. decembra 2023.
- ↑ ?Europe?. Encyclop?dia Britannica. 2023. Arhivirano iz spleti??a dne 12. decembra 2014. Pridobljeno 1. decembra 2023.
- ↑ ?Australia?. Encyclop?dia Britannica. 2023. Arhivirano iz spleti??a dne 2. maja 2015. Pridobljeno 1. decembra 2023.
- ↑ ?Oceania?. Encyclop?dia Britannica. 2023. Arhivirano iz spleti??a dne 13. septembra 2023. Pridobljeno 1. decembra 2023.
- ↑ ?"World Population Prospects 2022"?. population.un.org. United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division. Pridobljeno 17. julija 2022.
- ↑ ?World Population Prospects 2022: Demographic indicators by region, subregion and country, annually for 1950-2100? (XSLX). population.un.org ("Total Population, as of 1 July (thousands)"). United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division. Pridobljeno 17. julija 2022.
Bibliografija
uredi- Lewis, Martin W.; Wigen, K?ren E. (1997). The Myth of Continents: a Critique of Metageography. Berkeley: University of California Press. ISBN 978-0-520-20743-1. Arhivirano iz spleti??a dne 8. decembra 2023. Pridobljeno 14. decembra 2016 – prek Google Books.
Zunanje povezave
uredi
